Tolminska korita

Tolminska korita so zelo priljubljena točka za sprehode in popoldanske izlete. Pot vas bo vodila do sotočja rek Tolminke in Zadlaščice in naprej do Medvedje glave - zagozdene skale med stene korit, ki spominja na medvedjo glavo.

Korita so najnižja točka Triglavskega narodnega parka, ogledate pa si jih lahko tudi iz Hudičevega mosta, ki vodi preko soteske do Dantejeve jame. Po legendi naj bi prav tukaj italijanski pesnik Dante Alighieri dobil navdih za opis pekla v Božanski komediji.

Vojaški kulturni spomeniki

Okoliški hribi in gore skrivajo mnogo manjših spomenikov in ostankov, ki spominjajo na grozote 1. svetovne vojne in Soške fronte. Dva izmed mnogih in verjetno najbolj zanimiva sta vojaška cerkvica v Javorci in Italijanska kostnica v Kobaridu.

Cerkvica v Javorci je svojevrsten spomenik, v poletnem času pa je tam tudi maša. Cerkvico so zgradili v spomin padlim avstrijskim vojakom. Notranje stene so iz spodnjih delov zabojev za granate, odpirajo se kakor knjige, vanje pa so vžgana imena padlih vojakov. Dostop je skozi Tolmin, do vasi Zatolmin, od tukaj pa po označeni poti do Javorce.

Italijanska kostnica v Kobaridu leži na gričku nad mestom. Zanimiva je zunanjost spomenika, saj so v stene vklesana imena padlih vojakov.

Slap Kozjak

Potok Kozjak je levi pritok Soče. Vodo pridobiva iz več manjših potočkov visoko pod grebeni gora. Na svoji poti proti reki Soči ustvari kar šest slapov, najlepši med njimi in najbolj dostopen za turiste pa je prav gotovo Veliki Kozjak. 15 metrov visok slap je izdolbel čudovito dvorano, na katere dnu je slikovit tolmun temno zelene barve. Nižje ob toku je tik pod kamnitim mostom 8 metrov visok Mali Kozjak.

Dostop je iz Kobarida čez reko Sočo proti Drežnici, za mostom čez Sočo je kmalu smerokaz. Obisk slapu je lahko prijeten popoldanski izlet.

Veliki Tolminski punt

Tolmin se prvič omenja v listini o desetini iz leta 1065, prvi nastanki naselja pa segajo v daljno leto 900 pr.n.št., o čemer pričajo grobovi Ilirov, ki so tod bivali. Odkrili so jih leta 1965. Na Kozlovem robu so imeli svoj utrjeni grad oglejski patriarhi. O nepravičnem ravnanju in zatiranju nam pričajo kmečki upori. Prvi iz leta 1513 in Veliki kmečki upor iz leta 1713. Oba sta bila z vojaško premočjo zatrta. Kozlov rob ali "Grad" kot ga domačini imenujejo je danes priljubljena sprehajalna točka. Na vrhu je obnovljeno obzidje gradu, odpre pa se nam tudi prijeten razgled na Tolmin z okolico.